SVETOST ŽIVLJENJA
Potem ko je Adam jedel od drevesa, ga je Gospod Bog poklical in mu rekel: »Kje si?« Rekel je: »Slišal sem
tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in sem se skril.« Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Si mar
jedel z drevesa, s katerega sem ti prepovedal jesti?« (1Mz 3,3-11)
Adam je ugotovil, da je nag. Bilo ga je sram in se je skril Bogu. Danes se nam golota kaže z velikih plakatov, izložb do
domačega računalnika, telefona. Nič več se ne zakriva. Nobenega ni več sram.
V reviji Misijonska obzorja je bilo pričevanje Gideona s Salomonovih otokov v Oceaniji. Pripoveduje,
da so bili njegovi predniki brez obleke. Evropejci so jim prinesli obleko. Poučili so jih o svetosti telesa: da
je naše telo tempelj Svetega Duha… Sedaj pa je obratno: na Zahodu je polno golote; in bi nas oni lahko
poučili, kaj pomeni svetost telesa; nam pravi.
Vsak človek je nekaj enkratnega; v svoji telesnosti, duševnosti in duhovnosti. Življenje nam je
darovano. Od spočetja je nekaj svetega. S krstom se vključuje v Božje življenje. Razne zasvojenosti mu
prinašajo škodo.. Kot duhovnik večkrat vidim, kako dragoceno je, ko so sorodniki ob umirajočem
v bolnišnici ali doma. Globoko doživijo zadnji izdih in se v miru lepo poslovijo od nje(-ga). Bodimo
glasniki svetosti življenja.
Franc Brečko, župnik