25. nedelja med letom 2021

Trstenik
19.09.2021

S SRAMOTENJEM IN MUČENJEM GA PREIZKUSIMO, DA BOMO SPOZNALI NJEGOVO DOBROTO

   Vsi se zavedamo, da je v današnji družbi marsikaj narobe. Na vseh področjih življenja je čutiti neko prerivanje, večkrat pravo vojno, ko vsak žre vsakega. Gre le za preživetje najsposobnejših in natančno na tej podlagi smo narejeni tudi ljudje. Tekmovalnost, dokazovanje moči, biti boljši od drugega – to so vrednote, ki so na vrhu lestvice. Ljudje smo že po svoji naravi nagnjeni k tekmovalnosti, ki nedvomno izvira iz borbe za preživetje in je zato do določene mere gibalo razvoja. Ta tekmovalnost postane zelo nevarna, ko preseže meje etike. To pa se kar hitro zgodi, ko gre za lastnino ali oblast. Ker je na tem svetu žal tako, da na etiko ne damo prav veliko, jo nagon posesivnosti skoraj vedno premaga. Morala je šibka, pohlep pa močan in posledica tega so družbeni odnosi, ki so taki, kakršni pač so. Vsi ves čas tekmujemo med seboj na vseh področjih življenja. Vodilo pri tem je, da samo uspeh nekaj pomeni, in ljudem se zdi, kot da je z njimi vse narobe, če se jim ne uspe prebiti na vrh. Bolj nadarjeni imajo pri tem prednost, saj lahko izkoriščajo svoje sposobnosti predvsem za to, da v tem tekmovanju izpodrivajo druge pri doseganju svojih ciljev, ki se največkrat kažejo v kopičenju bogastva in doseganju oblasti. Zato tekmovalnost povečuje neenakost med ljudmi. To je sicer v spodobnih mejah v redu in celo koristno, če pa pride do prevelikih razlik, je to škodljivo in neetično. Ko enkrat ljudje začnejo med seboj tekmovati, namesto da bi sodelovali in si pomagali, postane tekmovalnost problematična.

    Pomembno pa je še nekaj drugega: v družbi, ki je glede življenjskih vrednot vedno bolj prazna, je zunanje dokazovanje superiornosti edini način za pridobivanje položajev na socialni lestvici. To je doživljal tudi pisatelj Modrostne knjige, ko je zapisal: »Zalezujmo pravičnega, ker nam je v napoto, ker nasprotuje našim delom, ker nam očita grehe zoper postavo in nas obtožuje za grehe pri naši vzgoji!« Tisti, ki je daleč od Boga in je zaradi tega notranje prazen, živi v znamenju smrti in zato uničuje vse, kar je povezano z lepoto, resnico in življenjem. Njegovo življenje temelji na zavračanju vsake presežnosti in preziranju vsake moralne vrednote. Zato so brezbožneži ogorčeni nad pravičnim in ga sklenejo umoriti.

   Pisatelj Modrostne knjige me zato izziva: na katero stran se bom postavil, na stran pravičnika, ali brezbožneža, se bom trudil podpirati vse dobro, za kar si prizadeva sedanja vlada, ali se bom pridružil petkovim kolesarjem. Vsi smo v tekmi, vendar eni tečejo v smeri življenja, drugi pa so na poti v smrt.

Branko Balažic SDB