V Apostolskih delih beremo: »Tiste dni je Savel prišel v Jeruzalem, kjer se je skušal pridružiti učencem. Toda vsi so se ga bali in mu niso verjeli, da je učenec. Tedaj se je zanj zavzel Barnaba in ga predstavil apostolom.« Savel je osebnost, ki bo krščanstvo postavila na prave temelje. Za njim je dolgo obdobje, ko je bil najprej učenec, ki je v domačem Tarzu zvedel o veri vse, kar ga je mesto moglo naučiti in oče ga pošlje v Jeruzalem, kamor ne odhaja samo kot učenec, ampak tudi kot romar. Pri najboljšem judovskem učitelju Gamalielu bo dobil zelo dobro splošno in temeljito teološko izobrazbo in bo s svojo versko gorečnostjo prekašal vse svoje vrstnike. Ko kamnajo Štefana je navzoč in v njem se sproži sovraštvo brez meja. Kristjane bo preganjal ne le v Jeruzalemu, temveč tudi drugod. Na poti v Damask doživi razodetje vstalega Gospoda in vse, za kar je živel, se mu sesuje v prah. Tri leta se bo potikal po arabski puščavi, da bo prišel k sebi in sedaj ga najdemo v Jeruzalemu, kjer se skuša pridružiti učencem. Nihče ga ne mara, nanj gledajo kot na volka, ki si je nadel ovčje oblačilo. Zanj se zavzame Barnaba in ga predstavi apostolom. Vloga preganjalca je pri Pavlu ostala neizbrisno znamenje. Na srečo niso vsi proti njemu, kajti ko se je pripravljalo najhujše so ga bratje odpeljali v Cezarejo, nato pa poslali v Tarz. Od Petra in Jakoba je prejel poslanstvo, ki naj bi ga opravljal v provincah v bližini svojega rojstnega kraja. Zelo hitro se bo spet lotil krojenja in šivanja šotorov v očetovi delavnici.
Apostol Pavel ne obupa, ker se zaveda, da se sleherna kriza enkrat konča. V krščanstvu ni življenjskega prostora za skrivanje, ampak samo za kesanje in nov začetek. Ko se ozremo na stvari, ki so se nam zdele zgolj težava, se nam odpira možnost, da se zamislimo in rečemo: «Tudi to je bilo potrebno!« So trenutki, v katerih nas Jezus zdravi in njegova ljubezen lahko popolnoma preusmeri naše življenje. On nas rešuje pretirane zagledanosti vase in samouničevalnih samogovorov. V času, ki ga živimo je veliko podtikanj, sovraštva in nasilja. Edina rešitev je, da zmagata ljubezen in odpuščanje. Človek se ni sposoben v polnosti udejanjiti sam od sebe. Kaj je močnejše od skale, ki je nobeno kladivo ne more zdrobiti. Taka skala je Kristus in Savel, ki bo postal Pavel, ne bo oznanjal Kristusa, ki dela čudeže in uči, temveč Kristusa, ki je pribit na križ in bo tretji dan vstal od mrtvih. Pavel pozna samo poveličanega Kristusa, ki ga je videl pred Damaskom in ga je vprašal: »Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?« Rekel je: »Kdo si, Gospod?« Glas pa je odgovoril: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.«
Župnik Branko Balažic SDB