7. velikonočna nedelja 2021

Trstenik
16.05.2021

ŽREB JE DOLOČIL MATIJA IN SE JE PRIDRUŽIL ENAJSTERIM  

      Ker je Juda Iškarjot s svojo izdajo nesrečno zapustil apostolski zbor, je bilo treba najti njegovega naslednika izmed dvainsedemdesetih učencev, ki so spremljali Jezusa. Izbrali so dva najprimernejša kandidata, kajti pogoj je bil, da je bil izbrani med Jezusovimi učenci od začetka njegovega javnega delovanja in je videl vstalega Gospoda. Žreb je bil naklonjen Matiju. To je vse, kar vemo o tem nadomestnem apostolu.

     Ni enostavno biti nadomestilo nekoga drugega, ker stopiš v uhojene čevlje, ki te v začetku lahko precej žulijo, kajti vsi te primerjajo in pričakujejo od tebe, da boš prava zamenjava. Na začetku moraš vložiti ogromno truda, da si na novo izboriš svoje mesto, svoje stopinje, svoje pravice, svoje zaveznike. Ne gre samo za prilagajanje na novo nalogo, kajti v ozadju je obvezno ljubosumje ostalih, ki niso bili izbrani. Včasih živiš tudi z grenkim občutkom, da si samo nadomestilo. Matija je bil izbran po naključju, po neki slepi verjetnosti je ravno on potegnil daljšo slamico. Kaj ga je v resnici čakalo, pa je lahko samo ugibal. Drobno dejanje odločitve je kot sprožilec, ki za seboj potegne nezadržen plaz v to ali ono smer. Na eni strani je človek s svojo krhko voljo, na drugi pa gmota neke brezimne usode, ki te bo zdaj zdaj pomečkala s svojo težo. Tako delujejo fizikalni zakoni, ki se ne ozirajo na osebo, na odnos, na namene, na ljubezen. Ob soočanju s to neizprosnostjo imamo dve možnosti: ali za vsako ceno vztrajamo pri svoji odločitvi, pa čeprav nas ta lahko pogubi, ali pa si rečemo, da je čisto vseeno, kaj se bo zgodilo, ker je teža prevelika in se je pač treba veseliti vsega, kar bo življenje prineslo. Za to drugo možnost se odloča mlajša generacija, ki se za nič ne odloči, ne za službo, ne za zakon, ne za otroke. Varno se počuti, ko se ni treba opredeliti za nobeno stvar. Pri starših imajo relativno udobje in dovolj za preživetje, četudi so sami veliki mečkači.

     Kako je bilo pri Matiju, ne vemo. Vendar je pri veri pogled čisto drugačen. Matija ni izbrala neka brezimna gmota, ampak živi Bog, Ta Bog vabi včasih k norim dejanjem, kot je bilo to na primer pri Mojzesu: zapusti suženjstvo v Egiptu, prerokuj oblastnemu faraonu, vztrajaj dokler te ne križajo. Naš Bog je Bog ognja, žarenja, strasti in ne mečkačev. Tisti, ki Boga sprejme, premaguje strah s pogumom, odprt je za Boga, ki mu daje vedno nove možnosti. Bog te uči na tvojih napakah, kajti nisi v prvi vrsti poklican k zvestobi svojim odločitvam, ampak k zvestobi svojemu Bogu. Zato je bilo za Matija ključno, da je vedel, da je v ozadju Jezus, da je on z njim, ne glede na to, kako se bo v posameznih primerih odločal.

Župnik Branko Balažic SDB