7. DAN: PASTIRJI IN ANGELI
Še danes, še jutri in potem pride popoldne, 24. decembra, ko večina ljudi prej zaključi s službo, odhiti domov, začnejo postavljati jaslice in smrečico in v zraku obstoji neko posebno vzdušje: mir, spokoj in pričakovanje.
Kaj naj bi se v času Jezusovega rojstva dogajalo na poljanah, kjer je bila štalica, v kateri je Marija rodila Jezusa, Odrešenika, je zapisal evangelist Luka. Poseben naslov so dobili pastirji in angeli.
Prispodobo za pastirja lahko v današnjem času najdemo v vsakem človeku, ki je na kakršen koli način aktiven v življenju. S pastirjem se lahko poistoveti tako šolarček, kot tisti upokojeni gospod, ki gre enkrat v dnevu na krajši sprehod in tudi vsi vmes. Delavci, kmetovalci, mame doma, duhovščina. Kajti biti pastir je bil način življenja in vsak izmed nas ima svoj način življenja. Vsak se za nekaj ali za nekoga trudi, vsak ima določena načela, ki se jih drži, tako kot so pastirske skupnosti imele svoja načela, pravila in ritem življenja.
In angeli? Čeprav radi rečemo, da smo včasih angel varuh drug za drugega, so angeli še vedno nekaj tako zelo popolnega, čudovitega, nedotakljivega, da se z angeli težko primerjamo.
Preberite si odlomek iz Svetega pisma: Lukov evangelij, drugo poglavje od 8. do 13. vrstice.
OTROCI:
Si predstavljaš, da bi bil pastirec? Spal bi na prostem, na jasi, zavit v kakšno odejo ali bi si ležišče naredil iz mehkega mahu in listja. Seveda ne bi bil sam, saj so pastirji vedno skupaj, da si pomagajo, se varujejo in skrbijo drug za drugega. Potem pa bi z neba stopili angel in rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo!«
Vaaau, nič čudnega, da so se odpravili pastirci gledat, kje v njihovi bližini se je rodil dojenček, ki bo Odrešenik. A ta odrešenik je zdaj malo detece, nebogljen otrok, ki rabi starše, toplino in varstvo.
A zapomni in zapiši si besede, ki jih je rekel angel: »Ne bojte se …«
Pa se vsak izmed nas česa boji, kajne? Nekdo se boji teme, drugi parkeljnov, nekoga je strah višine, spet drugega pajkov … V Svetem pismu, tej veliki, debeli knjigi, pa preprosto piše: Ne bojte se …
Če imaš v sebi vero, se nam res ni treba ničesar bati. Čisto preprosto se lahko vsakič, ko začutiš v sebi strah, pokrižaš in spustimo Jezusa v svoje srce. Da vlije pogum in prežene strah. Kadar se pokrižaš, Bogu se približaš …
Tako enostavno je to. Nekajkrat poskusi, pa boš videl/a, kakšen rezultat bo!
STAREJŠI OTROCI:
»Ne bojte se …« je rekel angel. Včasih si mislimo, česa le bi se bali, včasih pa v nas pride občutek tesnobe, ko nas je strah vsega, kar je pred nami: strah nas je testov v šoli, kaj bodo rekli prijatelji, da se ne bomo znali prav odločiti …
A vera v Jezusovo življenje in odrešenje, vera v to, da se naše življenje ne zaključi z bivanjem na zemlji, vliva pogum in preganja strah, kot pravi angel: »Ne bojte se …«
Enostavno reči, a včasih malo težje živeti, kajne? Kajti ko v sebi čutimo strah, se spremeni naše razpoloženje, pa potem naš pogled in mišljenje. Toda … Morda veš, zakaj je Jezus pošiljal učence oznanjevat evangelij po dva skupaj? Da bi bila drug drugemu v oporo, da bi lažje premagovala ovire in strah.
Imaš tudi ti koga, na kogar se lahko obrneš, ko te je strah? Si tudi ti za koga tisti »angel«, s katerim ta premaguje strah? Ali komu vlivaš pogum in se pojaviš napovedano ali nenapovedano, pričakovano ali nepričakovano in izrečeš besede, ki so podobne besedam »Ne bojte se …« Malo premisli.
SKUPNO:
Kaj bi nas potlej še bilo strah?! Božična zgodba prinaša veselo novico, če pogledamo zgodovino sveta ali Svetega pisma: vselej so bila slabša in boljša obdobja, vedno je bilo na svetu gorje, a vselej je veliko odvisno od vsakega posameznika. Boš pred seboj videl kozarec, ki je na pol poln ali na pol prazen?
Če se trudimo biti pogumni in biti drug za drugega pastirji, ki se varujemo med seboj in angeli, ki prinašamo veselje in pogum, potem bomo zmogli!
NALOGA:
Spomni se na nekoga, ki ti je (vsaj enkrat) pomagal premagati strah. Zanj/zanjo in njegovo/njeno življenje se zahvali Bogu.
Na list papirja napiši in izobesi svetopisemski stavek: »Ne bojte se …« (Lk 2,8)