»Kaj? Nekaj slišim… Poslušaj!«
»Kot, da bi peli neki otroci?«
»Seveda! Oraaaatoriiiijj! In himna.«
Letošnje leto se je začel oratorij malo pozneje kot po navadi. Kar na koncu počitnic. Mogoče je ravno to razlog, da je oratorij toliko boj obiskan, saj si otroci želijo druženja in ponovnega snidenja. Mladi nadobudneži so nas že takoj zjutraj spomnili, kako pomembno je, da se potrudimo z oratorijem, da jim bo ostal v spominu kot nepozaben teden druženja, veselja, zabave, sodelovanja in prijateljstva. Zjutraj smo začeli z zgodbo o sv. Petru, v kateri smo preko treh prijateljev izvedeli, kako se je Peter spoznal z Jezusom, na kakšen način se je znašel Jezus na njegovem čolnu in kako to, da so ujeli toliko rib, da so mreže komajda zdržale njihovo težo. Sledilo je učenje himne in na koncu še dvig zastave. Otroci so oratorijski dan nadaljevali z delavnicami, na katerih so pridno ustvarjali prave umetnine. Bistvo dneva je bila velika igra, v kateri so skupine otrok pomagale Petru uloviti zadostno število rib, da so nahranili ljudstvo. Ob zvokih himne in s spuščanjem zastave pa nismo videli starša, ki ne bi potrpežljivo čakal svojega otroka, da bi ga odpeljal domov na zaslužen počitek.