Zgodovina župnije Trstenik

Popotniku, ki prihaja po poti, ki iz Tržiča vodi proti Preddvoru, se na Španovem hribu odpre čudovito lep razgled. Pred njim se nepričakovano razprostre širna ravnina, malo za njo pa dvignjen svet, kjer se smehljajo lične trsteniške domačije in med njimi se dviga kot kraljica lepa župnijska cerkev sv. Martina z vitkim zvonikom ob strani. V ozadju šumijo temni smrekovi in bukovi gozdovi, nad vsem pa razteza svoje široke roke mogočen Storžič z navpičnimi, golimi grebeni. Cerkev svetega Martina je pravi okras te okolice. O njej pripoveduje zgodovina naslednje:

 

 

Jeseni leta 1852 je prišel na Trstenik kot lokalist gospod Franc Marinšek, ki je bil prej nad deset let župnijski vikar v Št. Lambertu. Na Trsteniku se je leta 1869 lotil zidave nove cerkve. Po Faleachinijevem vzorcu za cerkev v Št. Lambertu je načrt za novo cerkev naredil inženir Karlo Souvan iz Kranja, stavbeni mojster Janez Baptist Molinaro iz Škofje Loke pa je prevzel in vodil vso zidavo. Vogelni kamen so slovesno vložili 9. maja 1869. Leta 1874 je bila cerkev narejena in 11.oktobra istega leta jo je posvetil knezoškof ljubljanski dr. Jernej Vidmar.

 

Cerkev svetega Martina je zidana v obliki križa, obrnjena je od severa proti jugu. Ob zahodni strani se dviga ob pročelju lep vitek zvonik, za njim pa ob prezbiteriju zakristija. Dolga je 23.70 m, široka na sredi 12.25 m in ravno toliko visoka. "Sme se prištevati k lepšim cerkvam v okolici," pravi cerkvena kronika.

V stavbi prevladujejo romanske oblike, vmes je precej renesančnih potez. Prezbiterij ima tlak iz belega in črnega marmorja, ladja pa iz zelenega kamna.

Ko so postavili novo cerkev, so pustili na zahodni strani star zvonik, ki ob vznožju nosi letnico 1703. Vendar je bil nizki zvonik v nasprotju z lepo in visoko stavbo nove cerkve. Zato so leta 1906 dvignili stari zvonik za dobrih 11 m. Načrte za zvonik je izdelal gospod Ignacij Zupan, predolski župnik, in jih predložil arhitektu Jožefu Hornu v Radovljici, ki jih je v celoti sprejel. Zvonik so zidali furlanski zidarji pod vodstvom Ivana Ogrina iz Vrhnike. Tesarsko delo je prevzel Franc Švele s Huj pri Kranju, kleparsko pa Vinko Belec iz Kranja. S streho vred je novi zvonik do jabolka visok 41 metrov. Ves ta lepi uspeh je sad prizadevanja takratnega župnika, gospoda Janeza Mikša.

Opremo cerkve je priskrbel Marinškov naslednik gospod Ignacij Gregorič. Kot kaplan je služboval v Idriji, kjer se je spoznal s kiparjem in slikarjem Jurijem Tavčarjem. Njemu je zaupal opremo cerkve in nadarjeni Tavčar je postavil tri res lepe oltarje: zidan podstavek, lesen nastavek. Vsi trije so v romanskem slogu. Tudi vsi kipi so njegovo delo.

Veliki oltar ima v osrednjem tronu tri metre visok lesen bogato pozlačen kip sv. Martina, škofa. Ob straneh mu stojita kipa iste snovi in velikosti, le pobarvana sta v belo in predstavljata sv. Janeza Nepomuka in sv. Ignacija Lojolskega. Na velikem oltarju je tudi slika sv.Martina na belem konju, ko daruje plašč revežu, beraču. Koničasti stolpčki vrh oltarja segajo skoraj do oboka prezbiterija in dajejo vsemu prav čedno lice.

Na evangeljski strani je oltar Matere Božje, ki stoji kot mogočna matrona z Detetom Božjim v naročju. Ta Tavčarjev kip je zares impozanten: prepleskan je v belo z zlatimi okrasi. Na desni strani je kip sv. Joahima, na levi pa sv. Ane. Višina kipov je dva metra. V ospredju nad menzo je slika svete Družine.

Na nasprotni strani je oltar sv. Barbare, ki ima na desni sv. Katarino in na levi sv. Lucijo, nad menzo pa je podoba presvetega Srca Jezusovega. Obe sliki, sv. Družine in Srca Jezusovega, sta Tavčarjevo delo. Njegovo delo je tudi novi lesen krstilnik, ki na vrhu nosi podobo sv. Janeza, ki krščuje Zveličarja. Prav tako je Tavčar izdelal lepo prižnico z bogatimi, pozlačenimi okraski. Na sprednji strani prižnice so slike sv. Ambroža, sv. Avguština in sv. Gregorija Ve1ikega. Nad streho prižnice se dviga poldrugi meter visok kip, simbol vere: v rokah drži križ in kelih s sveto hostijo.

V cerkvi so orgle iz stare cerkve. Leta 1871 jih je popravil Peter Rojec iz Podbrezij. Manjša popravila so naredili tudi pozneje.

Leta 1940 je župnik gospod Ivan Poljanec naročil slikanje cerkve J. Jerini.

Le-ta je svoje delo mojstrsko opravil in okrasil cerkev s prav čednimi freskami. Nad velikim oltarjem mogočno kraljuje Kristus Kralj v spremstvu štirih evangelistov; na listni strani ob oltarju sv. Barbare sta sv. Mohor in Fortunat, na levi pa sv. Ciril in Metod. V osrednji kupoli so štirje zahodni cerkveni učeniki: sv. Avguštin, sv. Ambrož, sv. Gregor in sv. Hieronim. Gospod Poljanec je slikarju ugovarjal le glede njegove ornamentike, tako da je nazadnje prevlekel stene s preprosto temno umazano barvo, kar kvari lep celotni vtis.

Zvonovi

Predvojni zvonovi, kupljeni ob dozidanju zvonika, leta 1906, so bili pravi ponos vseh Trsteničanov. Takih zvonov ni bilo v vsej okolici od Brezij do Cerkelj, pravijo. Prva svetovna vojna jih je žal vzela. Leta 1925 so pa dobri farani kupili nove, in sicer iz ljubljanske zvonarne. Od tistega časa zvonijo štirje lepi zvonovi z glasovi C - Es - G - B, torej en mol in en dur trizvok.

Cerkev je bila pozneje ob potresu popravljena in obnovljena znotraj in zunaj (iz župnijske kronike).

 

 

Nekaj fotografij iz arhiva

Škof Vovk na birmi (pred župniščem)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Gospodarsko poslopje

 

 

 

 

 

 

 

 

Pogled na vas iz vzhodne smeri

 

 

 

 

 

 

 

 

Pogled na cerkev in vas z jugozahodne strani