Gospod nad vojskami bo na Síonski gori pripravil vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi, gostijo z
žlahtnimi vini, s sočnimi in okusnimi jedmi, s prečiščenimi žlahtnimi vini. Na tej gori bo pretrgal zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in pokrivalo, ki pokriva vse narode: za vselej bo uničil smrt. Gospod Bog bo obrisal solze z vseh obrazov. (Iz 25,6-8)
Vsaka nedeljska maša je gostija. Jezus kot ženin nas vabi. Ob gostiji, ohceti se prepeva, vriska; ljudje so polni radosti, smeha. Ko prihajamo k nedeljski gostiji, maši; je z naših obrazov zaznati veselje ali kaj drugega?
Prerok Izaija šesto let pred Kristusom veličastno opiše Gospodovo gostijo. Nato nadaljuje: »obrisal bo solze z vseh obrazov!« Pregnal bo žalost. In najpomembnejše: »za vselej bo uničil smrt«. Kaj lepšega si ne bi mogli želeti. In vse to prejemamo pri gostiji svete maše. V prvem delu maše se nahranimo z Božjo besedo. Bog nam daje navodila za naše življenje. V evharističnem delu sam Jezus postane hrana za nas, da nam da moč, da bi to izpolnili. Pred obhajilom, ko duhovnik pokaže hostijo, reče: »kdor uživa ta kruh bo živel vekomaj!« Po tej gostiji nam je torej obljubljeno večno življenje. Smrt je premagana. Kar premalo se zavedamo teh darov!
Lahko smo podobni ljudem, ki so se v Jezusovi priliki izgovarjali. Enemu se je mudilo na njivo,
drugemu na kupčijo. Sprejmimo Jezusovo vabilo. Pridimo na njegovo gostijo, sveto mašo. On nas bo
napolnil z močjo, da bomo v veselju sprejeli vse, kar nam prinaša življenje.
Franc Brečko, župnik
