KRUH ŽIVLJENJA
Tisti čas je Jezus rekel množicam: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo žível vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta … Kakor je mene poslal žívi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, žível po meni.« (Jn 6,51-58)
Mati Terezija je vsako dekle, ki je želela vstopiti v red misijonark ljubezni, najprej poslala v hišo za umirajoče v indijskem mestu Kalkuta. Tja so nosili zapuščene ljudi s ceste. Tako so vsaj umrli kot ljudje. Oglasilo se je dekle, ki ni bila Indijka. Mati ji je rekla: »Ali si opazila, s kakšno ljubeznijo se duhovnik med mašo dotika Jezusa, navzočega v sveti hostiji? Pojdi v hišo za umirajoče. Tudi ti delaj enako, kajti istega Jezusa boš našla tam. Jezus, ki je navzoč pod podobo kruha, je navzoč tudi v vsakem človeku, zlasti v najbolj ubogem, saj je dejal: »Karkoli ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, ste meni storili«. Tri ure kasneje se je novinka vrnila. Z velikim nasmehom na ustnicah je dejala: »Tri ure sem se dotikala Jezusovega telesa.« »Kaj pa si delala?« jo je vprašala mati. »Ko sem prišla tja, so pripeljali moža, ki je padel v odvodni kanal. Bil je umazan in poln ran. Umila sem ga ter mu očistila rane. Ko sem to delala, sem čutila, da se dotikam Kristusovega telesa.«
Tako globoke ljubezni do bližnjega ne zmoremo iz lastnih moči. Gospod je tisti, ki nam daje moč. To nam daje predvsem zakrament svete evharistije. Z zaupanjem ga prejemajmo.
Franc Brečko, župnik
