Jezus je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: ›Gorečnost za tvojo hišo me použiva.‹ (Jn 2,13-15)
Jezusa je zgrabila sveta jeza. Počistil je Božje svetišče.
Tudi vsak izmed nas je Božji tempelj, Božje svetišče. Kaj vse prihaja v to naše svetišče? Vprašajmo se, kaj vse poslušamo, kaj vse gledamo, kaj vse delamo?
Dragi starši! Se zavedate, kaj vse se nabira v srcu, svetišču vaših otrok. S čim vse se vaši otroci polnijo? Ni vseeno, kaj poslušajo, kaj gledajo, s kom se družijo, kaj počnejo? Vse se nabira v otrokovi duši. In enkrat lahko udari na dan. Ob krstu duhovnik izroči otroku belo oblačilo. Starši, botri in vsi drugi sprejmemo odgovornost, da bo to oblačilo ostalo čimbolj čisto; da se na njem ne bo nabirala umazanija današnjega sveta.
Smo v postnem času. Greh je preplavil čudovit tempelj našega življenja, božje otroštvo. Pustimo Jezusu, da vstopi in očiti ta tempelj. Naj nam pokaže, kaj vse je potrebno odstraniti. Jezus ne sovraži nas, grešnike, ampak greh, ki je napolnil naše srce. Izženimo greh! Osebna spoved v tem postnem času je edinstvena priložnost, da vse slabo odstranimo iz našega srca. Tako bomo zaživeli v polni svobodi in veselju.
Franc Brečko, župnik
