»Kdo ima rad čokolešnik, nutelo, sladkarije!? Da bi to jedel vsak dan; najbrž bi se naveličal, prenajedel! Danes boš dobil hostijo, Jezusa, ki ga lahko ješ vsak dan, ampak ne zboliš. Zgodi se nekaj neverjetnega: od
tega lahko postaneš bolj zdrav, tvoje srce postane čudovit vir dobrega: zate, za starše, prijatelje. Danes te Jezus kliče po imenu in pravi ‘Pridi k meni, postani moj prijatelj, za vse življenje ostani z mano.’« (očka Tomaž)
»Nenavadna je ta gostija – navzven brez razkošja, za vse je zastonj, nanjo pa so povabljeni še posebej ubogi, bolni, slabotni in vsi, ki slišijo Jezusov glas. Toda - na tej gostiji se nam daje v hrano sam Bog. Jezus
sam pravi, da je on kruh iz nebes, da je on kruh nesmrtnosti in meso za življenje sveta. Brez te hrane je torej svet brez življenja. Verujemo v to?
Naj nam bo vsem današnji praznik spodbuda, da bomo verovali v Kristusovo resnično prisotnost v hostiji, da bomo hrepeneli po tem kruhu nesmrtnosti in ga prejemali s čistim srcem. Tedaj bo počasi deloval v nas, nas spreminjal in sijal skozi nas. Postali bomo majceni tabernaklji, bivališča živega Boga.
Dragi prvoobhajanci, želim vam prisrčnega in zaupnega prijateljstva z Jezusom – Stvarnikom in Odrešenikom. Naj to prvo obhajilo ne bo enkraten dogodek za družinski album, ampak začetek nove duhovne pustolovščine.« (mamica Neža)
Franc Brečko, župnik
