Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. (Apd 2,1-4)
Na vnebohod se je Jezus poslovil od svojih učencev. Naročil jim je, naj prosijo za moč Sv. Duha. Nato je odšel k Nebeškemu Očetu. Po devetih dneh, na binkoštni dan so naenkrat zaslišali šum z neba.
Nad glavami vseh so se pojavili plameni. Napolnjeni so bili s Svetim Duhom. Prej so bili vsi prestrašeni. Skrivali so se pred ljudmi. Sedaj pa so odšli pogumno na ulice. Povsod so oznanjali veselo novico: Vstali je premagal smrt. Jezus, ki ste ga obsodili na križ in umorili, je tretji dan vstal in živi.
Tudi mi smo potrebni tega binkoštnega ognja. Ogenj nas pogreje. Prinaša nam svetlobo. Vse poživi. Ogenj pa lahko tudi vse požge, uniči ter upostoši cele pokrajine. Naj ogenj Svetega Duha požge vse slabo
v našem življenje. Prinese naj nam polnost Božjega življenja.
Franc Brečko, župnik
