SPREOBRNI SE, VERUJ EVANGELIJU
Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci; grdijo si namreč obraze, da bi ljudem pokazali, da
se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo glavo in si
umij obraz, da ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki
vidi na skrivnem, ti bo povrnil. (Mt 6,16-18)
Družina se je zbrala k večerni molitvi v začetku postnega časa. Oče je dejal: »Za postni čas bom vzel
»štirideset dni brez alkohola«. »Ne boš!« ga prekine žena. »Zakaj pa ne!?« »Lani si imel to pokoro, pa si bil
tako tečen, da smo te komaj prenašali.«
Zakonca Otrin sta v pogovoru v februarju med drugim povedala, da v začetku dolgo nista mogla imeti
otrok. Sprijaznila sta se že s tem; molila sta, da jima Bog pokaže drugo poslanstvo. Žena je predlagala, da
gresta na romanje v Fatimi. Moža ni zanimalo, da so pač tam eni pastirčki imeli srečanje z Marijo. Končno
je le privolil. Prižgala sta pred Marijo svečko v zaupni molitvi. Kmalu po prihodu domov je žena zanosila.
Sedaj štirje otroci prinašajo pestrost družinskemu življenju. Pred kratkim je njihova župnija organizirala
romanje v Fatimo. Vsa družina se je pridružila. Skupaj so pri Mariji prižgali svečko; v solzah hvaležnosti.
Postni čas naj ne bi bil predvsem čas, ko naj bi mi nekaj naredili. To naj bi bil čas, ko se bomo bolj odprli
Gospodu, da bo On lahko deloval v našem življenju. Poživimo družinsko molitev, pa tudi nedeljsko mašo.
Po odpovedi ter ljubezni do naših bližnjih bo lahko Gospod vstopil v naše življenje.
Franc Brečko, župnik