TA JE MOJ LJUBLJENI SIN, NJEGA POSLUŠAJTE!
Tisti čas je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro, na samo. Vpričo njih se je spreménil. Njegov obraz je zasijal kakor sonce in njegova oblačila so postala bela kakor luč. In glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« (Mt 17,1-5
Vesel sem današnjega evangelija. Tudi sam rad hodim v hribe. Posebno zanimivo je iti s skupino otrok. V začetku je vedno tarnanje: »a je še daleč, utrujen sem, ne morem več ...« Vse to je potrebno preslišali. Otroci se začno vse bolj pogovarjati med seboj. Ustvarja se vse lepše ozračje. Posebej, ko se približuje vrh, bi kar stekli naprej. Potrebno je premagati odpor, bolečino. Na vrhu je vse poplačano. Krasen razgled se razprostre na vse strani. Potreben je napor, zato je doživetje še toliko lepše. Če stvari na lahko prejmemo, jih ne znamo ceniti. Mladi bodo cenili, za kar se bodo morali potruditi. Če jim je vse nudeno, so prikrajšani za doživljanje napora. In stvari ne bodo imele vrednosti.
Jezus se je z učenci Petrom, Jakobom in Janezom odpravi na goro Tabor. Ob naporni hoji se je med njimi ustvarilo krasno razpoloženje. Nato pa so doživeli spremenjenje. Jezusa so poznali kot človeka. Tukaj pa so ga doživeli kot Boga. Zasvetil se je v nebeški svetlobi. Gora spremenjenja je apostolom pomagala, da so sprejeli tudi goro trpljenja. Isti učenci so bili ob Jezusu, ko je krvavi pot potil. Doživetje na gori jim je
pomagalo, da so doumeli skrivnost njegovega trpljenja in vstajenja.
Konec februarja smo z mladimi preživeli vikend v Adergasu – Velesovo. Ob druženju, pogovorih, pričevanju, molitvi smo spoznali, da nas je Bog poklical k sooblikovanju današnjega sveta. Še je veliko zagretih mladih. Ti so kvas današnje družbe. Ni se nam bati prihodnosti.
Franc Brečko, župnik
