6. velikonočna nedelja 2021

Trstenik
09.05.2021

BOG NE GLEDA NA OSEBO

   V življenju sta dva največja trenutka: ko smo rojeni in ko odkrijemo, zakaj smo rojeni. Ustvarjeni smo z razlogom, kajti Bog ne ustvarja po tekočem traku, temveč v skladu s svojim načrtom. Zato nobeno človeško življenje ni napaka, ker ima Bog z vsakim človekom svoj načrt in poslanstvo, ki mu ga zaupa. Apostol Peter je ob Jezusu spoznal svoje poslanstvo in ker je bil sam jud, se je dosledno držal oznanjevanja med svojimi rojaki. Trajalo je kar nekaj časa, da je ugotovil, da je njegovo gledanje preveč ozko in nezdružljivo z božjim načrtom. Peter doživi dogodek, ki postane odločilen preobrat v njegovem življenju. Medtem ko moli, ima videnje, kar bo prava provokacija s strani Boga, ki hoče v njem povzročiti spremembo miselnosti. Peter vidi velik platneni prt, ki se spušča z neba in vsebuje različne živali: štirinožne živali, laznino in ptice. Sliši glas, ki mu pravi, naj jé to meso. Kot dober pravoveren jud Peter odgovori, da ni nikoli jedel ničesar nečistega, kakor je to zahtevala Gospodova postava. Glas pa mu je odločno rekel: »Kar je Bog očistil, ne imenuj nečisto!« S tem Gospod želi, da Peter ne bi več vrednotil dogodkov in oseb glede na kategorije čistega in nečistega, ampak da bi se naučil iti čez, gledati osebe in namene svojega srca. Kar človeka dela nečistega ne prihaja od zunaj, ampak od znotraj, iz srca. Po tistem videnju Bog pošlje Petra v hišo nekega neobrezanega tujca, rimskega stotnika Kornelija. Ko je po molitvi prišel Sveti Duh na vse navzoče, tudi na pogane, se je v njegovem srcu nekaj zganilo in je dejal: »Ti ljudje so prejeli Svetega Duha tako kakor mi. Ali more kdo braniti, da ne bi bili tudi krščeni z vodo?« Takoj je zapovedal naj jih krstijo v imenu Jezusa Kristusa. Novica o tem dogodku – prvič se je zgodilo kaj takega – se je hitro razširila po Jeruzalemu in drugi apostoli so se pohujševali nad Petrovim obnašanjem ter ga ostro grajali. Vendar je bil Peter po srečanju s Kornelijem bolj svoboden do samega sebe in bolj v občestvu z Bogom in z drugimi, kajti v delovanju Svetega Duha je videl Božjo voljo. Sedaj je dojel, da izvolitev Izraela za odrešenje ni nagrada za zasluge, temveč znamenje zastonjskega klica k posredovanju božjega blagoslova vsem, tudi poganskim ljudstvom.

   Tako se od apostola Petra lahko vsi učimo, da tisti, ki oznanja, ne sme biti ovira za Boga, ki želi, da se vsi ljudje rešijo. Zato se moram vprašati: kako se obnašam do ljudi, ki niso kristjani? Sem morda ovira za njihovo srečanje z Bogom? Sem kamen spotike ali spodbuda za življenje po Božji volji?

Župnik Branko Balažic SDB